25.10.2008

Podjetje pripeljati do odpuščanja delavcev?!

Objavljeno v Razmišljanja ob 14:53 avtor: gigi

Navdih za to objavo sem dobil tu: Podjetje pripeljati do dobička 

Pa še iz mojega delavskega zornega kota. :)

 Ko podjetje pripeljete do dobička, kaj se potem zgodi, ko naredite vitko linijo kakšen je naslednji  oz. končni projekt podjetja? Me zanima kaj se zgodi z vam, organizatorjem, ko podjetje pripeljete do dobička? Vas odpustijo ker ste tehnološki višek ali pa še vedno serjete po podjetju ker ste pedantni  in iščete, šivanko v senu? Na račun delavcev, ki delajo dobiček za podjetje, podjetje je pa v večinski državni lasti! Kaj se zgodi? Odpuščanje delavcev!  Katera podjetja dopuščajo sprehod med delovnim časom? Vam dopuščajo sprehode med delovnim časom! Vi, ki se 60%  svojega delovnega časa sprehajate po podjetju in tako rekoč ovirate delavce, da v podjetju delajo samo 90%, 10% jim pa ostane za malico in pa sprehod do vhodnih vrat da človek lahko zunaj pokadi en gigaret (v miru) v 4 minutah ker 1 minuta je samo »sprehoda«  do vhodnih vrat zaradi protikadilskega zakona, da se prilagajamo Evropi, drugače te podjetje krepko udari po žepu. Podjetja, ki delavce »silijo« da delajo s polno paro neprestano 24/5 namesto robotev. Podjetje naredi en kos na dan ali pa več vendar je ta kos dejansko treba fizično naredit. Kaj ne bi bilo bolje, da bi si kupili robote? Dejansko se obnesejo samo v njih je treba vlagat denar, goro denarja. Vendar roboti ne odkrijejo takoj napake na kosu izdelka, najhitreje brez dodatnih stroškov jih odkrij delavec prez dodatnega vlaganja denarja. Denar! To je pa že problem in morajo podjetja tvegati. Robotizacija se dolgoročno obnese vendar so še vedno prevelik strošek, ki si ga nekatera podjetja ne morejo privoščiti in se raje odločijo za poceni delovno silo, delavce ki imajo družine, jim zategujejo pasove in jih mečejo na cesto ….

Saj res! Kaj bi bilo če bi delali samo roboti, kaj bi delali delavci, ki so sedaj motor proizvodnje, Kaj bi delali vi, organizatorji, če bi vse naredili roboti……

Torej podjetja rabijo denar. Denar pa prihaja iz kreditov in delnic. Podjetje temelji na prodaji delnic, delnice pa padajo. Potem pa nastane še eno leto 1930 ko se zruši Borzi trg. Sedaj se je pa spet zrušil :)  . Kaj sledi odpuščanje delavcev, manjša podjetja se zapirajo ker ne dobijo kreditov za svoj material, ki si ga ponavadi delavec priskrbi kar med delovnim časom ker ste to linijo že izpilili in teče kot po tekočem traku, ker malica in pavza je le »malica in pavza« da si delavec »oddahne«. Večja podjetja samo odpuščajo t.i. Tehnološke viške ker povpraševanja po njihovih izdelkih krepko upada, to pa verjetno zato ker ljudje ne dobijo kreditov oz, jim ne ustrezajo vaši izdelki ker so predragi in si jih ne morejo privoščiti no ti t.i. tehnološki viški so pa ponavadi delavci, ki jih je pa večina v naši državi. Ta naravna katastrofa, padec borze, ki v njej sodelujejo velika podjetja in pa posamezniki ki v podjetja vlagajo se jim je sedaj vse postavilo na glavo, denarja ni več. Kdo največ izgubi? - delavec najmanj ker nič nima.

Cerkev se je dobro znašla vendar smo je že razkrinkali, davno je že tega. Kdor je še toliko naiven da podpira cerkev s svojimi prihodki, kljub vsem aferam ki so prišle v javnost, ki so vernike z digitalizacijo planeta ozavestili kaj sploh danes je cerkev, definitivno ne kot jo je predstavljal naš zveličani Jezus….  To je samo nauk, ki bi se ga mogli držat oz. ki naj bi bil temelj da bi se človekova evolucija nadaljevala, da bi človeštvo preživelo.

Najbolje se je definitivno znašla država!.

10.10.2008

Luna še kako vpliva na naše razpoloženje.. tudi prepire.

Objavljeno v Moje-Osebne, Razmišljanja ob 09:55 avtor: gigi

Ali Še na katerega vpliva luna oz. mlaj kot se to dogaja meni. Sicer podzavestno, verjetno si noben ne prizna, da ga meče luna. Luna Uravnava naše potrebe, razpoloženje. Luna vpliva na celotno zemljo, uravnava plimo in oseko, če ima tako močan vpliv na morja zakaj ne bi imela dodaten vpliv na človeka saj je človeško telo sestavljeno iz 75% vode.

Ko, smo živeli z naravo so se ob polni luni dogajali razni obredi, tudi za plodnost, čaščenja. Danes je nekoliko drugače smo civilizirani oz. globalizirani in ne damo veliko na mistični vpliv naravnih ciklusov zemlje.

Mene ponavadi vrže in me močno vrže sem razdražljiv imam polno energije ne iščem prepirov vendar se kar sami najdejo. Preden je polna luna meni ful pašejo sladkarije po polni luni sadje med polno luno sem pa ful nepopustljiv, dejaven. Ker ga ne žuram prav veliko, nisem ne vem kako družabna oseba, nimam veliko prijateljev, skrbno izbiram, vendar nisem oseba, ki bi trpel neko brezvezno prijateljstvo samo zaradi tega ker sem osamljen, sem kar sem in če mi človek ni všeč oz. se mi ne dopade ga enostavno odjebem. Mojim »kolegom« gredo itak samo trava po glavi pa kakšne druge mehke droge to sem že prerasel, droge me ne zanimajo več, saj ne da bi kdaj me vendar sem se tudi jaz na »mlada leta« poizkusil v botaniki.

Aha… zašel s teme LUNA… ker se to dogaja podzavestno vendar po naravnem zemeljskem ciklu luna še kako vpliva na človeka. To sem ugotovil ko si dam duška, oz. se zapletem v nepotreben prepir ali pa se ga napijem kar je bolj redko, potem pa ponavadi gledam na koledar in vidim da je bila luna oz. mlaj vsak po svoje vplivata na moje počutje. Sem aktiven, razdražljiv kakšen dan po luni, mlaju. Včeraj na šihtu sem pa izbruhnil, no zagovarjal sem sebe in pa mojo čast ne pustim se nekaj blatiti oz žaliti. Nisem oseba za prepir . Zdej, če človeku rečeš ker ne utegneš, znajdi se, potem si pa že brezobrazen.. fak… kako mi je zavrelo. Sem mislil da imajo starejši veliko več bontona kot mi, mladina, ali je pa samo kraj sporen Črnomelj, Metlika. Drugod po Sloveniji severneje od Ljubljane se definitivno kaj takega ne more zgoditi ker je narod že dlje časa v Evropi bližje civilizaciji tukaj smo nekako še vedno na Balkanu vsaj mentalno ali pa je samo narod oz. določeni posamezniki tako smotani, samovšečni. V glavnem blondinki (2x)ki ne ve kje se nahaja Pariz, sem povedov svoje, da je ona najbolj primitivna, osorna do svojih sodelavcev, da naj se zaveda, če ona zajebava sodelavce naj požre kakšno tudi na svoj račun.

5.09.2008

Pravilno ste dojeli, da je zanimanje za poklicno izobraževanje vedno manjše, s tem pa tudi poklicov.

Objavljeno v Razmišljanja ob 16:58 avtor: gigi

Kaj bomo delali ko bomo veliki? No sej jaz sem že velik! Pa ker sem bil na mlada leta kljubovalen in nisem imel nobenega zanimanja za šolo se sedaj dokončno odločam o moji prihodnosti. Da končam šolanje oz. poklicno izobraževanje. Brez izobrazbe je delo, (tisto pravo službo ne šihta) težko dobiti v kolikor ga dobimo je skoraj zagotovo le začasno v kolikor ni začasno jemlje čas življenju, čas je pa zahrbten in varljiv: kolikor starejši je človek, toliko hitrejše teče, tako da dolga pomlad v otroštvu postane v starosti prav kratek interval. Pa jebi ga sedaj je kar je.

Nekateri poklici in obrti, ki so veljali še pred kakimi 100 leti za gosposke poklice npr: čevljarstvo, kolarstvo, mlinarstvo, sedlarstvo, medičarstvo, pletilstvo, opekarstvo, tkalstvo, usnjarstvo najbolj pogosta obrt je bila čevljarstvo, če si bil čevljar si bil gospod najbolj prepoznavna eksistenca na vasi… No tisti časi so mimo. Poklici, ki so bili nekoč zelo cenjeni so danes brez vrednosti ali so celo popolnoma izumrli. Sedaj je prisotna globalizacija, izkoriščanje. Obrtnike so zamenjale tovarne, delavce so zamenjali stroji……..

Danes je pomembno veliko zaslužiti, pomembnejše je biti ustvarjalen in zadovoljen. To pa lahko človek doseže le z dokaj visoko izobrazbo oz. opravlja poklic, ki ga veseli na gre v službo samo ker mora pa ga to totalno zamori. Nekateri se izobrazijo za razne sanjske poklice pa svojega poklica kljub temu ne opravlja ker ne dobi službe, se ne vidi tam noter ali pa je premalo plačano in dela kar mu najbolj odgovarja skratka je zadovoljen. Kdo pa danes še hoče delat kot fizikalec. Nobeden, raje se človek izšola da mu je potem trud poplačan no pa nekaj vez je tut treba imet.

Jaz pa pred kratkim grem na šolski center, da se pozanimam o vpisu pa mi gospe za izobraževanje odraslih rečeta, mizarja programa letos ni ker je premalo zanimanja za ta poklic. Dobim še od ravnatelja kontaktni naslov, kontaktiram pa dobim tak odgovor:

Pravilno ste dojeli, da je zanimanje za poklicno

izobraževanje vedno manjše, zato je zelo

pomembno, da se vključite v program, kjer vam

bomo lahko ponudili kvalitetna predavanja ali

pa vsaj konzultacije.

Ne obupajte !  Skupaj bomo našli rešitev tudi

za vaš problem.

Lep dan vam želim.

29.08.2008

Sanje so sporočilo sanjalcu?

Objavljeno v Razmišljanja ob 11:12 avtor: gigi

Pogosto ljudje sanjamo živali, naravo, svoje ljubljene ali svoje sovražnike, sanjamo potovanja v neznane dežele, se borimo, bežimo, letimo, … Vse to prebiva v našem nezavednem in ko se podamo v dialog s temi podobami, spoznavamo globine nas samih nas potegnejo v nižje nezavedno, tja, kjer srečamo svoje temne plati, svojo še nerazrešeno preteklost.

Dobro je, če sami intuitivno prepoznamo, katere sanje imajo za nas nek poseben pomen in katere so le plod  dnevnih napetosti. Sanjsko dogajanje je lahko dobro zrcalo našega odnosa do življenja ali opomnik, na kaj naj bomo pozorni. Včasih zlahka razberemo bistveno sporočilo, resnici na ljubo pa je večkrat tako, da skušamo zlepiti delčke, ki se jih spominjamo, a celota se nikakor noče razkriti. Sanje so kot dramski prizori, ki nas lahko poučijo o nas samih. Opozarjajo na strahove, želje, neuravnotežena področja. Sanje morda kažejo na problem, s katerim se soočamo, zato skušajmo iz sanj razbrati, za kakšen problem gre, kako se odzivamo nanj in kakšno možno rešitev prepoznavamo. Lahko pa tudi predstavljajo del osebnosti ali našega življenja, ki ga ne priznavamo. Ljudje v sanjah lahko zrcalijo različne vidike nas samih (lastnosti, ki jih občudujemo; lastnosti, ki jih ne maramo …). Sanje so vedno sporočilo sanjalcu, tako da pravi pomen likov in dogodkov lahko razbere le vsak sam. Sam sem prakticiral astralno projekcijo z metodo rekonstruiranja sanj, sanje so tesno povezane z astralnim svetom. Sanjamo vsako noč večkrat na noč vendar se večina ljudi zaveda sanjanja šele, ko se prebudi pravzaprav prav takrat nastopi trenutek ko se večina sanjskih vsebin tudi pozabi zato so nekateri ljudje prepričani, da sploh ne sanjajo kar pa zagotovo ne drži. Imamo dve vrsti sanj tiste v globoki podzavesti, ko sanjamo nezavedno. Imamo pa tudi zavestno sanjanje, ko sanjalec nadzoruje svoje sanje, zavestno. To je dosti težje izvesti kot se sliši. Potrebno je veliko pozornost, zavesti in pa energije. Sam nisem nikoli doživel zavestnega sanjanja, da bi kontroliral svoje sanje, mogoče kdaj v snu, ko te nekdo kliče, da vstaneš iz postelje pa enostavno ne moreš ker ti je lepše v sanjah pa se potem vendar le prebudiš, ko dobesedno padeš iz astralnega telesa nazaj v fizično telo. Spominjam se samo delčkov, ki sem jih sanjal. Včasih ob trenutki kar obstojim ker se zavedam oz. spomnim da sem ta dramski prizor že videl, sanjal. Spomnim se teh delčkov šele takrat, ko se zares zgodijo v fizičnem telesu pri polni zavesti vendar sem jih že sanjal, to me navdušuje. Zavestno sanjanje tudi ni za vsakogar ker ti požre veliko energije posledice so pa lahko trajne. Čeprav so sanjanje prakticirali naši predniki brez kakršnegakoli napora, ko so živeli z naravo, so poznali sebe in pa naravo sedaj je to pozabljeno ker živimo pod vse večjim stresom in tempom tega sveta.

Sanje so mnogokrat prerokovalke namreč to kar sanjamo, če ima človek ki sanja vsaj malo razvito intuicijo lahko napoveduje prihodnost oz. zaveda se sporočila ki ga je sanjal..?? Kaj pa če ti nekdo, ki veš da ne govori tja v en dan, da ne govori samo tistega kar prebere ali pa sliši od drugih, prerokuje oz. pove da je sanjal tebe.

Pred kratkim mi je ženska, ki jo spoštujem in jo cenim ima mnogo talentov in pa dobro razvito intuicijo prerokovala mojo prihodnost. Njene sanje so se že večkrat uresničile, da je sanjala smrti, veselje med njimi sem bil pa tudi jaz v pozitivnem smislu. Povedala mi je, da je sanjala mene+ ženo in pa mojo hišo. Da bom živel na gorenjskem. Pa to še na mlada leta.

Sanje so vedno sporočilo sanjalcu, tako da pravi pomen likov in dogodkov lahko razbere le vsak sam ali pač ne.???

20.08.2008

Pravo prijateljstvo, …..

Objavljeno v Moje-Osebne, Pesmi, Razmišljanja ob 20:50 avtor: gigi

Prijateljstvo je najtežje razložiti. Ne naučiš se ga v šoli. Toda, če se nisi naučil pomena prijateljstva, se v življenju resnično nič nisi naučil.

  • Muhamed Ali

Kaj naj bi bilo prijateljstvo? Pravijo, da naj bi bilo prijateljstvo večno. Defininicij  prijateljstva je za celo knjigo pa tudi več vrst prijateljev obstaja. Kolikor človek zna ceniti sebe toliko bolj znamo in zmoremo ceniti druge. Tiste prave prijatelje lahko naštejem na prste ene roke. To so prijatelji, ki sem prepričan, da so mi vedno na voljo in mi bodo vedno stali ob strani ne glede na končen rezultat. Da se mu lahko zaupaš poveš svoje slabosti mu izpoveš svoja potlačena čustva, jezo, žalost, skratka, ko si totalno na tleh ti bo pomagal te ne bo spljuval  ali izkoristil tvoje zaupanje. Pravi prijatelj je, ko se lahko skregaš z njim ga pošlješ v tri krasne, da gresta tisti trenutek vsak po svoje vendar že čez nekaj časa ugotovita, da je bil to samo trenutek slabosti in si sežeta v objem, podata roko in se dobre volje razideta do naslednjega srečanja.

Torej pravo prijateljstvo je če se z prijateljem, dobita vsaj vsake 14 dni vsaj na kavici, da se lahko iskreno pogovorita o čemerkoli:o ženskah, žurih, sanjariš o prihodnosti malo pojamraš in gresta z nasmeškom na obrazu vsak svojo pot. Vendar je to mogoče samo v (večjih) mesti ali s sodelavci, kolegi v šoli na faksu skratka, da živita nedaleč drug od drugega, če imaš prijatelje daleč kjer živiš imata oba verjetno vsak svoje interese, obveznosti in pa verjetno tudi družbo. Mogoč je pa treba reskirat samo nekaj uric svojega časa in pa nekaj kilometrov.

Pa še en verz:

Ni prijatelja na svetu, ki zaupaš mu lahko, ker čez noč prijatelj zvesti, lahko sovražnik ti bo!

Zakaj! Včasih sploh ni določene pametne razlage, da se  dolgoletna prijatelja razideta oz. kao skregata. Včasih je dovolj neka tretja oseba, ki se rine zraven med dva prava prijatelja pa se tega sploh ne zaveda, začaran krog. Potem se prvi prijatelj začne družit z tistim tretjim in drugi ostane sam. (Tisti prvi si misli, da ga je izdal ali ga peče vest ali ga ima pa samo povn kufr ker se ne družita več tako pogosto in) se enostavno več ne oglaša na telefon, ko ga pokliče. Enostavno drugi prijatelj ne razume oz. me more razumet kaj je razlog za prijateljevo obnašanje. Skratka ne more priti stvari do dna da bi razčistil dogajanje. Tako da tudi pravi dolgoletni prijatelji te lahko pustijo na cedil brez razloga. No zaradi tiste tretje osebe, pa zakaj?

Daleč od tega ,da bi bila prijateljstva večna, so redki primeri življenjskih pravih prijateljev, ki ti ostajajo zvesti. Res pa je, da se čez različna življenjska obdobja stara prijateljstva oddaljujejo in se odpirajo nova. Ni vsak pravi prijatelj, teh je zelo malo…..

ZA PRIJATELJE!

Za prijatelje si je treba čas vzet’, se poveselit’ in kdaj znat’ potrpet’. Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol’ še, saj za prijatelje je dobro le najboljše.

Preden v noč se zlije dan, preden življenje nam obrne drugo stran, poglejmo si še enkrat v oči, stisnimo si roko in priznajmo si glasno.

Da za prijatelje si je treba čas vzet’, se poveselit’ in kdaj znat’ potrpet’. Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol’ še, saj za prijatelje je dobro le najboljše.

Sreče ne moreš imeti sam. Moraš jo znat razdeliti še drugam. Z vrhov gora, od tam kjer smo doma, naj sliši se v svet bitje našega srca, saj za prijatelje si je treba čas vzet’, se poveselit’ in kdaj znat’ potrpet’.

Nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol’ še, saj za prijatelje si je treba čas vzet’, se poveselit’ in kdaj znat’ potrpet’, nagnimo vrč s slastjo, kot prej nikol’ še

« Prejšnja stran